Koronarna srčna bolezen

Koronarno srčno bolezen povzroča zoženje koronarnih arterij, običajno zaradi ateroskleroze, ki je nabiranje maščobnih oblog v arterijah.

Simptomi vključujejo bolečino v prsih (angina pektoris), zasoplost, utrujenost in nelagodje v zgornjem delu telesa.

Zdravljenje obsega spremembe življenjskega sloga, zdravila za nadzor krvnega tlaka in holesterola ter v nekaterih primerih kirurške posege.

Koronarna srčna bolezen

Težave s srcem in ožiljem zahtevajo posvet pri strokovnjaku. V sklopu kardiološke ambulante vam v LAM kliniki nudimo svetovanje, diagnosticiranje in zdravljenje raznovrstnih obolenj. Zavedamo se, da so strokovnost, izkušenost ter pozitiven odnos do pacientov ključnega pomena, zato vam z našimi kardiologi nudimo prvovrstno obravnavo.

Ali ste vedeli, da je vaše srce kot marljiv delavec, ki si zasluži najboljše delovne pogoje? No, koronarna srčna bolezen je kot prometni zastoj na poti do srca. V tem članku bomo raziskali, kako ohraniti ‘promet’ tekoč in vaše srce v vrhunski formi. Pridružite se nam na poti do zdravega srca!

Ključne informacije - Koronarna srčna bolezen:

  • Koronarna srčna bolezen je posledica zoženih arterij, ki omejujejo pretok krvi do srca.

  • Glavni vzrok za KSB je ateroskleroza, nabiranje maščobnih oblog v arterijah.

  • Visok krvni tlak, holesterol in kajenje so ključni dejavniki tveganja za KSB.

  • Simptomi vključujejo angino pektoris, zasoplost in utrujenost, še posebej med aktivnostjo.

  • Zdravljenje KSB obsega spremembe življenjskega sloga in medicinsko terapijo, vključno s kirurškimi posegi.

Kaj je koronarna srčna bolezen?

Koronarna srčna bolezen (KSB) predstavlja eno izmed najpogostejših oblik srčno-žilnih obolenj in je glavni vzrok smrti po vsem svetu. Ta bolezen nastane, ko so koronarne arterije, ki srce oskrbujejo s krvjo, kisikom in hranili, zožene ali poškodovane. Glavni vzrok za to zožitev je ateroskleroza, proces, pri katerem se v arterijah nabirajo maščobne obloge, znane kot plaki. Ti plaki lahko sčasoma postanejo trdi in omejijo pretok krvi skozi arterije, kar lahko vodi do srčnega infarkta ali druge srčne bolezni. Poleg tega lahko plaki počijo in povzročijo strdek, ki še dodatno blokira pretok krvi.

Ateroskleroza

Koronarna srčna bolezen – zožanje arterij zmanjša pretok krvi

Zožitev koronarnih arterij zaradi ateroskleroze vodi do zmanjšanja pretoka krvi do srčne mišice, kar lahko povzroči različne simptome, še posebej med fizično aktivnostjo ali stresom. Ta zmanjšan pretok krvi lahko povzroči bolečino v prsih, znano kot angina pektoris, zasoplost in druge simptome. V skrajnih primerih lahko popolna blokada koronarne arterije povzroči srčni infarkt, ki je resno in pogosto življenjsko nevarno stanje. Srčni infarkt nastane, ko je del srčne mišice trajno poškodovan zaradi pomanjkanja kisika, kar je posledica blokade koronarne arterije.

Dejavniki tveganja

Dejavniki tveganja za razvoj KSB so številni in vključujejo tako genetske kot življenjske dejavnike. Med najpomembnejše spadajo visok krvni tlak, visoka raven holesterola, kajenje, diabetes, debelost, nezdrava prehrana, pomanjkanje telesne aktivnosti in družinska anamneza srčnih bolezni. Starost in spol prav tako igrajo pomembno vlogo, saj so moški bolj nagnjeni k razvoju te bolezni, še posebej po 45. letu starosti. Ženske pa postanejo bolj nagnjene po menopavzi. Poleg tega so nekateri etnični in rasni skupini bolj nagnjeni k razvoju KSB, kar poudarja pomen individualiziranega pristopa k preprečevanju in zdravljenju te bolezni.

Simptomi koronarne srčne bolezni

Simptomi KSB so pogosto subtilni in se lahko pojavijo le med fizično aktivnostjo ali čustvenim stresom. Najpogostejši simptom je angina pektoris, ki se kaže kot bolečina ali nelagodje v prsih. Ta bolečina se lahko širi tudi v ramena, roke, vrat, čeljust ali hrbet. Poleg tega lahko bolniki občutijo zasoplost, utrujenost, slabost, vrtoglavico ali omotico. V nekaterih primerih, še posebej pri ženskah, sladkornih bolnikih in starejših, so simptomi lahko manj očitni ali celo odsotni, kar lahko vodi do zamude pri iskanju zdravniške pomoči.

Koronarna srčna bolezen

Ateroskleroza

Ali lahko človek normalno živi z aterosklerozo, ali ta nujno vodi v infarkt? In zakaj do slednjega pride?

Ateroskleroza ni nujno usodna, če se pravočasno odkrije in ustrezno zdravi. Mnogi ljudje z aterosklerozo živijo dolgo in aktivno življenje. Ključno je zgodnje odkrivanje in upravljanje dejavnikov tveganja, kot so visok krvni tlak, visok holesterol in diabetes. Srčni infarkt se običajno pojavi, ko se plak v koronarni arteriji poči, kar povzroči nastanek strdka. Ta strdek lahko popolnoma blokira pretok krvi skozi arterijo, kar povzroči smrt dela srčne mišice zaradi pomanjkanja kisika.

Kaj torej lahko ljudje sami naredijo preventivno, da bi se izognili aterosklerozi?

Preventiva ateroskleroze zahteva celostni pristop k zdravju, ki vključuje redno telesno aktivnost, zdravo prehrano, bogato z zelenjavo, sadjem, celimi zrni in zdravimi maščobami, kot so omega-3 maščobne kisline. Pomembno je tudi opustiti kajenje, saj kajenje znatno poveča tveganje za aterosklerozo. Nadzor nad krvnim tlakom, holesterolom in krvnim sladkorjem je prav tako ključnega pomena. Redni zdravniški pregledi in testiranja lahko pomagajo pri zgodnjem odkrivanju in upravljanju teh dejavnikov tveganja.

Angina pektoris in srčni infarkt

Kako ukrepati ob pojavu srčnega infarkta?

Ob pojavu simptomov srčnega infarkta, kot so močna bolečina v prsih, zasoplost, slabost ali omotica, je nujno takoj poklicati reševalno službo. Do prihoda reševalcev je pomembno ostati mirno, po možnosti v sedečem položaju, in se izogibati kakršnim koli fizičnim naporom. Če je na voljo, je priporočljivo vzeti aspirin, saj lahko pomaga pri preprečevanju nadaljnjega strjevanja krvi. Pomembno je tudi, da oseba, ki doživlja infarkt, ne vozi sama v bolnišnico, saj lahko stanje hitro napreduje.

Pomoč in zdravljenje

Zdravljenje KSB je večplastno in vključuje tako spremembe življenjskega sloga kot tudi medicinsko terapijo. Spremembe življenjskega sloga vključujejo zdravo prehrano, redno telesno aktivnost, opustitev kajenja in ohranjanje zdrave telesne teže. Zdravila, ki se običajno uporabljajo pri zdravljenju KSB, vključujejo statine za zniževanje holesterola, antihipertenzive za nadzor krvnega tlaka, antikoagulante za preprečevanje strjevanja krvi in zdravila za nadzor sladkorne bolezni. V nekaterih primerih so potrebni tudi kirurški posegi, kot so angioplastika, pri kateri se z balonom razširi zožena arterija, ali koronarni obvod, pri katerem se ustvari nov potok krvi mimo zožene ali blokirane arterije. Pomembno je tudi redno spremljanje in obiski pri zdravniku za nadzor nad boleznijo in prilagajanje zdravljenja po potrebi.

Več Prispevkov:

Scroll to Top

Dodatne lokacije ambulant:

Ambulanti za kardiologijo in radiologijo sta sedaj tudi v
Ljubljani na Štihovi ulici 25.

Kardiologija