Ultrazvok Vratnih Žil

Preiskavo priporočimo ob določenih težavah, pa tudi kot oceno stanja ožilja pri ljudeh brez simptomov, ki imajo več dejavnikov tveganja.

Ob težavah, ki bi lahko izhajale iz prekrvavitve možganov

• kratkotrajna oslabelost ali odrevenelost roke, noge ali obraza na eni strani
• kratkotrajna motnja govora ali razumevanja
• prehodna izguba ali zameglitev vida na enem očesu
• ponavljajoča se vrtoglavica, omotica ali občutek nestabilnosti
• šumenje ali utripanje v ušesu
• šum nad vratno arterijo, ki ga zdravnik sliši ob poslušanju s stetoskopom
• stanje po možganski kapi ali prehodnem ishemičnem napadu (TIA)

Ob dejavnikih tveganja, tudi brez težav

• zvišan krvni tlak
• zvišan holesterol ali druge motnje maščob v krvi
• sladkorna bolezen
• kajenje, tudi v preteklosti
• prekomerna telesna teža in pretežno sedeč način življenja
• možganska kap ali srčni infarkt v družini v mlajših letih
• starost nad 50 let, kadar so prisotni še drugi dejavniki
• znane aterosklerotične spremembe na drugih arterijah
• spremljanje že znane zožitve vratne arterije po navodilu zdravnika

Aterosklerotične obloge se na vratnih arterijah najpogosteje nabirajo na razcepišču glavne vratne arterije. Dokler zožitev ni izrazita, težav običajno ni, zato lahko proces dolgo poteka tiho.

Napredovale zožitve vratnih arterij so eden od pomembnih vzrokov možganske kapi, tako zaradi zmanjšanega pretoka kot zaradi delcev, ki se lahko odtrgajo z obloge.

Stanje vratnih arterij je hkrati dobro okno v celotno ožilje. Če so spremembe vidne na vratu, so pogosto prisotne tudi na drugih arterijah, vključno s srčnimi. Zato je ultrazvok vratnih žil pogosto del širše ocene srčno-žilnega tveganja.

Ko so spremembe odkrite zgodaj, ima lečeči zdravnik na voljo več možnosti ukrepanja, od ureditve krvnega tlaka, holesterola in sladkorja do opustitve kajenja in zdravil. Odločitev o zdravljenju vedno sprejme zdravnik na podlagi celotne slike vašega zdravja.

Poimenovanji zvenita podobno, gre pa za dve različni preiskavi.